Objavljeno, 7. 8. 2020
Zasebniki gradijo le za prodajo, in ne za najem
Na mizi je predlog nujnih dopolnil stanovanjskega zakona. Vlada ne obljublja, tako kot prejšnja, povečanja fonda javnih najemnih stanovanj za deset tisoč v sedmih letih, prav tako ne zagotavlja nujno potrebnega sistemskega vira za stanovanjsko politiko.
Slovenija v primerjavi s povprečjem EU-ja nameni desetkrat manj sredstev za urejanje stanovanjskih vprašanj. Smernice politike na tem področju so širokopotezno zastavljene od leta 2015 (Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu), v praksi pa se ukrepi snujejo in premikajo počasi. “Pa vendar se premika,” bi lahko rekli, saj se je Stanovanjski zakon (SZ-1) dopolnil v letih 2017 in 2019 in se bo tudi letos, če bo sprejet zdajšnji osnutek. Ta je v javni obravnavi do 20. avgusta. Prejšnja vlada je zasnovala obširen zakon s skoraj 260 členi, na katerega je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 400 pripomb, zlasti s področja upravljanja večstanovanjskih stavb (register in mandat upravnikov, soglasja v večstanovanjskih stavbah, delitev stroškov po površini namesto številu stanovalcev, vodenje ločenega računa za rezervni sklad), predlogi so se nanašali tudi na instrumente najemne politike. Šarčeva vlada je odšla in na MOP-u (vodi ga Andrej Vizjak) so pod Janševo vlado ocenili, da z nujnimi rešitvami ne morejo več odlašati. Zato so se nekaterim v predlogu novega zakona izognili, posvetili pa so se postopnemu povišanju neprofitne najemnine ob hkratnem dvigu subvencij in vzpostavitvi javne najemniške službe.
Predlog vsebuje še več določb: med njimi obvezo, da bi občine pri prodaji zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb morale prednost dati stanovanjskim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam. Predvideno je tudi krajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe (z 90 na 60 dni, za izselitev v sodnem postopku se rok skrajšuje na 30 dni).
Vlada oziroma MOP molči o kakšnem sistemskem viru, denimo o tem, da bi se za stanovanjsko politiko namenjala sredstva iz nepremičninskega davka; niti ni omembe kakršne koli zaveze, da bi država za to področje namenila (kot je povprečje EU-ja) 0,4 odstotka BDP-ja. Ta cilj je razglašala prejšnja vlada, v kateri sta imela roko nad pripravo osnutka zakona zlasti SMC in Levica. Vendar pa se MOP ni odpovedal prenovi stanovanjske politike. Menda jo je le preložil za nekaj let. Natančneje, za približno tri leta…BERI DALJE
SPOSOJENA VSEBINA
https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/popravki-stanovanjskega-zakona-se-niso-reforma/532772
