Objavljeno, 7. 02. 2020
V društvu Kralji ulice so na predlog stanovanjskega zakona lani podali komentarje in opozorili, da je ministrstvo za okolje in prostor popolnoma spregledalo problem brezdomstva. S programi, ki so jih razvili sami in v sodelovanju z mestnimi stanovanjskimi skladi, poskušajo preprečevati rast števila brezdomnih tako v Ljubljani kot v Mariboru. Vse več delajo tudi z družinami, ki so ostale brez strehe nad glavo, in situacija postaja vse slabša. Hana Košan iz društva Kralji ulice pravi, da je govor o krizi na mestu in da je edina prava pot, če bodo državne oblasti sprejele, da mora biti stanovanje človekova pravica, ki so jo dolžne zagotavljati. Brez sklepanja kompromisov.
Katere programe izvajate za zagotavljanje stanovanjske varnosti ljudem, ki so ostali brez bivališča?
Prvi program društva Kraljev ulice je bil dnevni center, takoj zatem pa smo razvili nastanitveno podporo. Ta temelji na načelu Najprej stanovanje (Housing First). Izhodišče je, da človek potrebuje varno streho nad glavo, da si lahko začne urejati vse ostalo v življenju. Nastavitvena podpora je korak naprej od zavetišč in v program je trenutno vključenih 33 ljudi na devetih lokacijah. Med njimi so tudi brezdomne družine. Ljudje živijo v stanovanjih, katerih najemniki je naše društvo, nekatera stanovanja so občinska, druga od stanovanjskega sklada, eno stanovanje najemamo na trgu, eno pa smo podedovali. A gre za prehodno rešitev, da se ljudje stabilizirajo in postavijo nazaj na noge.
Kaj konkretno to pomeni?
Posamezniki živijo v stanovanjih, kjer imajo svojo sobo, delijo pa si skupne prostore, družine dobijo svoje stanovanje. Vsakdo ima svojo ključno osebo, s katero dela individualno, ima tedenske sestanke in pogovore. Cilj je, da ljudje živijo čim bolj samostojno, ni tako kot v stanovanjski skupnosti, kjer je prisotnost nekoga, ki ponuja pomoč, vsakodnevna in večurna. Imamo pa telefonsko številko, na katero lahko ljudje kadarkoli pokličejo, tudi sredi noči, če je kaj nujnega.
Cilje postavimo individualno, a hkrati celostno. Nekaterim je pomembno, da si najprej uredijo dokumente, drugi si želijo službe, tretji bi želeli nadaljevati s šolanjem. Z vsemi pa skupaj oddamo tudi prijavo za neprofitna stanovanja ali bivalne enote. Nastanitve so po celi Ljubljani, vključene v skupnost, saj nam je pomembno, da ne gre za prostore, potisnjene na obrobje. “Država mora zasledovati koncept pravice in da gre pri tem za javno dobro. Politik ne more voditi to, kako lahko tržimo in žanjemo dobičke od stanovanj.”
Osebe, vključene v nastanitveno podporo, plačujejo najemnino?
Da, plačujejo nam prispevek, mi pa plačamo polno najemnino. Prispevek je določen tako, da pokrije vsaj stroške in se praviloma zvišuje, zato da ljudje dobijo občutek, koliko denarja bodo morali nameniti za stanovanje. A trenutne razmere so neživljenjske. Za sobe je treba ponekod odšteti med 200 in 300 evri. Tu smo v precepu, saj gre za ljudi z zelo nizkimi prihodki, ki so revni – ne želimo jim višati prispevka, a realnost na trgu je vendar taka.
Je potreb vse več?
Začeli smo z desetimi osebami in par stanovanji, danes je obseg programa trikrat večji. Iz njega smo razvili tudi program preprečevanja deložacij, saj smo videli, da so osebe, ki so se preselile v bivalne enote, še vedno potrebovale v določenih situacijah podporo, da ne bi ponovno izgubile bivališča. Odnosov z ljudmi nikoli ne odrežemo. Ob velikem posluhu ljubljanskega stanovanjskega sklada smo tako začeli s programom, s katerim preprečujemo, da bi ljudje izgubili socialno stanovanje, ker imajo nizek prihodek, so revni, slabega zdravja in nimajo široke socialne mreže. Če bi se to zgodilo, bi postali brezdomni. Naše stališče je, da brezdomne osebe niso zgolj te, ki spijo na cesti, v zavetišču ali v drugi začasni namestitvi, ampak tudi ljudje, ki živijo pod realno grožnjo, da bodo deložirani, ljudje, ki živijo v neprimernih in kletnih bivališčih, osebe, ki nimajo podpisanih najemnih pogodb in jih lahko najemodajalec čez noč vrže na cesto. To se dogaja…BERI DALJE
SPOSOJENA VSEBINA
https://www.vecer.com/stanovanjska-stiska-trenutne-razmere-so-nezivljenjske-za-sobe-je-treba-ponekod-odsteti-med-200-in-300-evri-10126140
