Osnova pojava orositve stekel temelji na fizikalni zakonitosti. Topel zrak namreč lahko sprejme več vlage kot hladen zrak. Z ohlajevanjem zraka lahko pri določeni nizki temperaturi-rosišču pride do 100 % nasičenja zraka z vlago in nastopi kondenzacija. Vlaga se izloča v obliki kapljic na hladnih površinah, ki se orosijo ali navlažijo.
Pojav lahko opazimo že pri uporabi hladilnika. Ko odpremo hladilnik, se hladne notranje površine vrat in sten hladilnika hitro orosijo, ker se normalno vlažen zrak prostora na hladnih stenah hitro ohladi na temperaturo rosišča in vlaga kondenzira. Lahko pride celo do tvorbe ledu na stenah hladilnika.
Podoben pojav nastopa tudi pri oknih. Ko v mrzlih dnevih odpremo okno, se steklo hitro orosi, ker pride topel notranji zrak v stik z hladno površino stekla. Ko okno zapremo, takšna orositev kmalu izgine in ni več moteča.
Kje nastopa orositev notranje površine okenskih stekel ?
Predvsem v prostorih z visoko relativno zračno vlago kot so: kopalnica, kuhinja, pralnica in podobno. Tudi v spalnicah pride lahko do orositve stekel, če spalnice niso zadosti ogrete in ne poskrbimo za zadostno prezračevanje. Človek v osmih urah izdiha ca. 1 liter vode, štiri člansko gospodinjstvo pa dnevno “proizvede” povprečno 10 litrov vode v obliki vodne pare. Če ne poskrbimo za ustrezno zračenje, te vodne pare potem kondenzirajo na hladnih mestih, najpogosteje na steklu.
Orositev se najprej pojavi na robovih stekla, najprej na spodnjem robu okna. Vzrok za to je, da so robovi stekel vedno hladnejši kot pa je temperatura površine v sredini stekla.
Kako lahko zmanjšamo pojav orositve oken ?
Pojav moteče orositve stekel lahko zmanjšamo le tako, da se odločimo za dobra toplotno izolacijska stekla oz. okna. Možnost pojava orositve je namreč pri oknu z enojno zasteklitvijo (U=5,8W/m2K) ali z navadnim »termopan-steklom« (U=2,8W/m2K) neprimerno večja, kot pri oknu z dobrim »energetsko varčnim« izolacijskim steklom (U=ca.0,6 do 1,5W/m2K).
Ali toplotno zaščitna izolacijska stekla izključujejo orositev stekel ?
Odgovor je žal ne! Tudi pri oknih z vgrajenimi toplotno zaščitnimi izolacijskimi stekli (U=ca.1,1-1,3 W/m2K) lahko v izjemnih primerih mraza, zlasti ko je v prostoru prisotna visoka relativna zračana vlaga (60-80% ali več) in prostor slabo ogrevamo (nizka jutranja temperatura prostora-hladna notranja površina stekel), lahko še vedno pride do minimalne orositve, predvsem na spodnjih robovih stekel.
Potrebno je torej upoštevati, zlasti pozimi, da v primeru slabe toplotne izolacije obodnih sten in vgrajenih slabih oken z visokimi ali samo povprečnimi U-vrednostmi izolacijskega stekla oz. okna lahko v zelo mrzlih dneh pade temperatura na notranji površini stekel izpod temperature rosišča.
V bivalnem prostoru naj bi bila iz zdravstvenih razlogov optimalna relativna zračna vlažnost med 40 in 60 % in temperatura bivalnega prostora 18 do 22C°.
Najenostavnejša hitra rešitev za odpravo orošenih stekel je seveda dvig sobne temperature. S tem segrejemo tudi hladne površine stekla nad temperaturo rosišča. To pa ima za posledico bistveno večjo porabo energije za ogrevanje. Znano je, da za 1 C° višja temperatura v prostoru poveča porabo energije za ogrevanje za 5 do 7 %. Dolgoročna in gospodarna je rešitev z ustrezno izolacijo obodnih sten in vgradnjo energetsko varčnih oken, s nizkimi U-vrednostmi in vzdrževanje primerne relativne zračne vlage v prostoru.
Kako lahko preprečimo orositev oken ?
Edina gospodarna rešitev je pravilno nadzorovano prezračevanje prostora. Tako preprečimo tudi zatohlost in pojav zdravju škodljive plesni.
Energetsko varčno prezračevanje pomeni, da po potrebi zračimo večkrat na dan, npr. po 10-15 minut, po možnosti pri široko odprtih oknih, ali s »prepihom« nekaj minut. Pri tem pazimo, da temperatura zraka v prostoru ne pade pod 15C°. S tem še zadržimo sposobnost notranjega zraka za naraven navzem vlage in ne ohladimo stene, kjer je shranjena toplota. Po takšnem prezračevanju lahko zopet hitro dosežemo ponovno ugodno bivalno temperaturo prostora.
Kdaj se orosijo zunanje površine energetsko varčnih izolacijskih stekel?
Tudi pri oknih z vgrajenimi energetsko varčnimi izolacijskimi stekli lahko pride do orositve na zunanje površine stekla. Do takšne orositve prihaja poredkoma, zgolj po zelo mrzli noči oziroma v zelo mrzlih jutrih.
Energetsko varčna zasteklitev namreč preprečuje prehajanje toplote od znotraj navzven-varčuje toplotno energijo. Zato se zunanje steklo ne more ogreti od notranje toplote in se zato preko mrzle noči močneje ohladi.Temperatura na zunanji površini stekla lahko tedaj zdrkne pod temperaturo rosišča in pojavi se orositev. Robovi stekla praviloma ostanejo neorošeni, ker robovi izolacijskih stekel močneje prevajajo toploto od znotraj navzven, kot se to dogaja v sredini stekla. Zato na robovih stekla ostane višja temperatura kot v sredini, ki je višja od rosišča.
Pri takšnem zunanjem »rosenju« stekla brisanje ne pomaga. Ta orositev izgine sama, ko se dvigne zunanja temperatura okolice, ali ko zunanjo površino stekla ogreje jutranje sonce. Ta vrsta orositve zunanjega stekla je torej posledica naravnega fizikalnega pojava. Pojavi se le pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, a pogosteje ravno pri visoko energetsko varčnih zasteklitvah.
V takšnih primerih pomaga lahko le dodatna zaščita zunanjih površin stekel , na primer spuščena roleta, ki preprečuje preveliko ohladitev zunanje površine izolacijskega stekla.
Zaradi tega, ta sicer zelo redek pojav kratkotrajne orositve zunanje strani površine energetsko varčnega stekla, ne more biti predmet reklamacije.
Vir:
www.inles.si
Povezava:
https://www.nanovinah.si/ali-ste-vedeli/zakaj-se-stekla-okna-rosijo/
