Objavljeno, 05.06.2019
V sosednjem stanovanju otroka zganjata takšen hrup, da se včasih ne moremo niti normalno pogovarjati, sosed pa je gluh za naše prošnje, naj bodo manj hrupni, piše bralka. Kakšne pravne možnosti ima na voljo?
prekomeren hrup po eni strani spada na področje varstva javnega reda in miru, pri katerem hrup in kršitve, ki so povezane s hrupom, opredeljuje in sankcionira veljavni zakon o varstvu javnega reda in miru. Tega uporabimo v vseh primerih, ko nekdo moti javni mir tako, da povzroča prekomeren hrup. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb zakona o varstvu javnega reda in miru ima policija. Po 8. členu zakona o varstvu javnega reda in miru je prepovedano na nedovoljen način med 22. in 6. uro motiti mir ali počitek ljudi s hrupom. Izjema so nujni interventno-vzdrževalni posegi. Kdor na nedovoljen način moti mir, je lahko kaznovan z globo od 83 do 209 evrov.
Hrup je kršitev javnega reda in miru
Po navedenem zakonu je torej sankcionirano povzročanje hrupa med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Navedeni zakon ne daje posebnega statusa sobotam, nedeljam in praznikom, zato tudi na te dneve velja enaka splošna ureditev kot za delavnike. Če torej vaši sosedje v navedenem terminu (torej med 22. uro in 6. uro) povzročajo nedovoljen hrup, lahko o tem obvestite policijo in zahtevate izvedbo postopka o prekršku.
Sosede lahko tožite zaradi prekomernega hrupa
Po drugi strani pa prekomeren hrup spada na področje sosedskega prava, pri katerem stvarnopravni zakonik določa, da mora lastnik svojo nepremičnino uporabljati tako, da drugim ne povzroča prekomerne škode (tako imenovana prepovedana emisija). Lastnik nepremičnine mora pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo.
Nadalje je še določeno, da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami. Če vaši sosedje ta določila kršijo, lahko zoper njih vložite tožbo, s katero zahtevate tako prenehanje trenutnega vznemirjanja kot tudi prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Če vam je zaradi ravnanj sosedov nastala škoda, pa lahko z odškodninsko tožbo od njih zahtevate tudi povrnitev škode. To področje ureja obligacijski zakonik, ki določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo, to dolžan povrniti. Iz vsega navedenega je mogoče sklepati, da lastnik odškodninsko odgovarja, če svojo nepremičnino uporablja tako, da drugim povzroča prekomerno škodo (npr. prekomeren hrup).
Kako dokazovati hrup: priče, zvočni posnetki, izvedenec
Vendar je v tem delu treba posebej poudariti, da se pod prepovedano emisijo šteje le prekomeren hrup. Izraz prekomeren hrup je pravni standard, ki kot tak torej ni vnaprej posebej določen, ampak ga sproti definira pravna praksa. Odvisen je tudi od vsakokratne življenjske situacije.
V primeru tožbe, ki bi jo vložili zoper svoja soseda, bi morali najprej dokazati, da je hrup, ki ga povzročata otroka z igro v stanovanju, prekomeren. To bi se lahko dokazovalo z zaslišanjem prič, zvočnimi posnetki in najverjetneje tudi s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, ki bi izmeril hrup in ocenil njegovo jakost. Običajnega hrupa ne moremo šteti za prepovedano emisijo. Lahko pa kot prepovedano emisijo štejemo na primer izjemno glasno ropotanje pralnega/sušilnega stroja, ki deluje tudi ponoči, hrup, ki nastaja ob nerazumno dolgi obnovi stanovanja z nerazumno glasnimi napravami …
Preverite hišni red v vaši stavbi
Lastniki stanovanj v večstanovanjski stavbi načeloma sprejmemo tudi hišni red, in sicer ravno z namenom zagotavljanja mirnega sožitja v večstanovanjski stavbi. V hišni red so ponavadi vključena tudi določila o dovoljenem in nedovoljenem hrupu oziroma dovoljenih in nedovoljenih dejavnostih. Predlagamo, da preverite, ali je bil za vašo večstanovanjsko stavbo sprejet hišni red in kakšna so določila v zvezi s hrupom. Pogosto so namreč določila hišnega reda o hrupu ostrejša, kot so določila v veljavni zakonodaji.
Glede na zgoraj navedeno vam predlagamo, da se s sosedoma najprej pogovorite in jima predstavite, kakšne so vaše pravne možnosti. Seznanite ju s tem, da boste, če njuna otroka hrupa ne bosta ustrezno znižala, naslednjič poklicali policijo oziroma jima poslali zadnji opomin pred tožbo, nato pa tudi vložili tožbo z namenom prepovedi vznemirjanja.
Ljudje, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, morajo res prevzeti tveganje večjega hrupa v svojih bivalnih enotah, vendar to nikakor ne pomeni, da po drugi strani ne morejo pričakovati zdravega življenjskega okolja, katerega del je tudi mir oziroma tišina. Če so po eni strani prebivalci večstanovanjskih stavb dolžni prevzeti večje tveganje za hrup v svojih bivalnih enotah, so po drugi strani ti prebivalci dolžni poskrbeti za to, da znotraj svoje enote povzročajo čim manjši hrup in pri tem ne motijo svojih sosedov.
Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav.
SPOSOJENA VSEBINA
https://siol.net/siol-plus/hrup-pri-sosedu-ste-ga-dolzni-trpeti-433164
VIR: https://siol.net
