Objavljeno, 09. 01. 2020
Ministrstvo za okolje naj bi februarja predlog novega stanovanjskega zakona dalo v ponovno javno razpravo. Včeraj so na dogodku Prerastimo lastništvo? v sklopu projekta Besednjak za novo dobo sodelujoči opozorili, da se zgolj nadaljuje politika umika države s stanovanjskega področja.
“Predlogi novih zakonov se trudijo z mnoštvom ukrepov dati vtis, da se dogaja ravno nasprotno, a v resnici se nadaljuje s politiko umika države s stanovanjskega področja,” je dejala Maša Hawlina. “Ni sredstev za nova javna neprofitna stanovanja, ki so edina rešitev; javnim stanovanjskim skladom se nalaga nove naloge, a se jim ne omogoča niti ne zagotavlja pogojev za dobro delovanje v javno korist,” je opozorila raziskovalka, članica Zadrugatorja in Inštituta za študije stanovanj in prostora. Predlagani novi ukrepi so bolj kot v zaščito najemnikov usmerjeni v zaščito najemodajalcev, ki se jih subvencionira, hkrati država predlaga, da bi javna najemniška služba prevzela tveganja najemodajalcev, so naštevali sodelujoči. Vse skupaj utrjuje tržno logiko in pogostokrat nerealno rast cen stanovanj in najemnin v mestih. “Predpogoj za to, da postane aktivna stanovanjska politika v javno korist nekaj samoumevnega, trajnega in običajnega, je, da se zagotovi sistemsko financiranje izvajanja stanovanjske politike, torej gradnje in obnov javnih stanovanj,” je še opozorila Maša Hawlina.
400 pripomb, 300 od državljank in državljanov
Mreža Stanovanja za vse, ki poleg Inštituta za študije stanovanj in prostora vključuje še Inštitut za politike prostora, zavoda PIP iz Maribora in Avanta Largo ter društvo PiNA, je lani konec novembra poslala svoje pripombe in predloge na novi stanovanjski zakonik, ki so ga jeseni pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Simon Zajc. Na ministrstvu so po 45-dnevni javni razpravi do 29. novembra prejeli okoli 400 vsebinskih pripomb. Največ, so pojasnili, jih je povezanih s področjem upravljanja večstanovanjskih stavb in delitvijo obratovalnih stroškov. Upravniki večstanovanjskih stavb predlagajo spremembe predvsem predlagane ureditve glede uvedbe mandata upravnikov, ločenih fiduciarnih računov, subsidiarne odgovornosti za plačevanje obratovalnih stroškov in predvidene prepovedi zalaganja za plačila dobaviteljem.
Kar 300 pripomb so ministrstvu poslali državljani in državljanke. Ti so imeli največ pripomb na predlagane spremembe pri kriteriju delitve stroškov, ki ne bi temeljilo več na številu oseb posamezne stanovanjske enote, ampak na obsegu njene ogrevane površine, so povedali na ministrstvu. “Svoje mnenje in predloge so posredovali vsi ključni deležniki s področja stanovanjske politike,” načrtujejo na ministrstvu, da bodo vse pripombe in predloge pregledali v roku naslednjega tedna, do sredine januarja. Nato bodo izvedli dodatne “delovne posvete s ključnimi deležniki”, so našteli stanovanjske sklade, občine, gospodarsko zbornico, predstavnike upravnikov večstanovanjskih stavb in etažnih lastnikov, nevladne organizacije in predstavnike ciljnih skupin; mladih, starejših in invalidov. Na posvetih nameravajo “analizirati podane predloge in pripombe, uskladiti stališča in pripraviti dopolnjen osnutek novega stanovanjskega zakona”. Tega naj bi nato februarja dali v ponovno, 14-dnevno javno razpravo. Na okoljskem ministrstvu pravijo, da datumski roki, kdaj bodo dali predlog zakona v medresorsko usklajevanje, v potrditev vladi in nato v obravnavo državnemu zboru, niso določeni. “Časovnica je odvisna od poteka usklajevanja določb s ključnimi deležniki stanovanjske politike in od odziva javnosti v ponovljeni javni obravnavi,” poudarjajo demokratičnost postopka in usklajenost končnega zakonskega predloga.
Bodo javne politike krepile trg in banke ali zagotovile temeljne pravice ljudi?
Brezdomnost v novem predlogu stanovanjskega zakona ni omenjena niti se je sistemsko ne poskuša reševati, opozarjajo v društvu Kralji ulice.SAŠO BIZJAK
Kot je v uvodniku januarske številke revije Kralji ulice zapisala Hana Košan, je novi predlog stanovanjskega zakona spregledal problem brezdomstva. Tudi društvo Kralji ulice je na predlog novega stanovanjskega zakona podalo pripombe in predloge. “Glede na to, da smo v Sloveniji (in tudi v večini evropskih držav) priča porastu števila brezdomnih oseb, je sedaj zadnji čas, da začnemo sistemsko in z jasno strategijo urejati brezdomsko problematiko,” je sodelavka Kraljev ulice, ki deluje na področju preprečevanja deložacij, zapisala, da se to začne z definicijo in nato z aktivnim reševanjem, ne zgolj z upravljanjem z brezdomstvom. V reviji Kralji ulici kot primer in dokaz, da je učinkovita politika na tem področju mogoča, navajajo Finsko, kjer se število brezdomnih občutno zmanjšuje, saj državne in javne politike na tem področju vodi jasno načelo, da je zagotovitev človekove pravice do varnega in dostojnega stanovanja prva in ključna naloga.
Tudi v razpravi Prerastimo lastništvo? so sodelujoči spomnili na pretekle rešitve znotraj stanovanjskih politik, ki so nekoč v Sloveniji že obstajale in bile bolj kot k utrjevanju tržne logike usmerjene k neposrednemu spodbujanju varčevanj in gradnje. “Črni najem politično ni izpostavljen kot nekaj nepravičnega in škodljivega. Predlagana zakonodaja pa ne izkorišča trenutka, ampak nadaljuje s politiko umika države,” je tudi arhitekt in aktivist Uroš Mikanovič opozoril, da država pozablja, da bi pravica do dostopnega in kakovostnega stanovanja morala biti jasna obveznost, ki jo morajo s svojim delovanjem aktivno omogočati politične oblasti. Nekdanji minister za okolje Pavel Gantar pa je priznal, da je problem predvsem v tem, da politike in zakone praviloma oblikujejo in pišejo ljudje, ki imajo stanovanjsko vprašanje že rešeno in nimajo stika z realnimi težavami, s katerimi se ljudje srečujejo pri iskanju dostopnih in dostojnih bivališč. “Zagotovo pa bi moralo biti javno subvencioniranje, kjer je potrebno, oblikovano tako, da se vzpodbuja sedanjega najemnika in se ne zgolj dodatno financira obstoječih lastnikov ali bank,” je bil tudi on kritičen do predlaganih rešitev tako novega stanovanjskega zakona kot predloga ministrstva za finance, ki ga vodi Andrej Bertoncelj, kako naj bi zakonsko uredili poroštva države pri najemanju stanovanjskih kreditov. Oba zakonska predloga vlada Marjana Šarca navaja kot svoje ključne ukrepe za reševanje stanovanjske stiske.
SPOSOJENA VSEBINA
https://www.vecer.com/stanovanjska-stiska-edina-resitev-so-dodatna-javna-neprofitna-stanovanja-do-predlagane-zakonodaje-kriticen-tudi-gantar-10113087
