RTV SLO – KODA: Reševanje pereče stanovanjske problematike se vse bolj odmika

Objavljeno, 28.01.2020

Stanovanjski zakon, ki bi uredil vse bolj pereče razmere na stanovanjskem področju, čakamo že dobrih 15 let. Bi ladim in prekarnim delavcev pot do stanovanja lahko olajšalo državno poroštvo, ki bi ga Slovenija uvedla po vzoru nekaterih drugih držav?

Opis fotografije: Fotografija prikazuje pročelje večstanovanjske hiše. Foto: BoBo
Opis fotografije: Fotografija prikazuje pročelje večstanovanjske hiše. Foto: BoBo

Ljudi, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema je vse več. Trenutne razmere kažejo, da je stanovanj za tiste, ki prvič vstopajo v stanovanjsko oskrbo premalo, pravtako primanjkuje stanovanj za družine z otroki, za samske, neprofitna stanovanja so za starejše od 35-ih let, ki sicer imajo zaposlitev, a si stanovanja ne morejo kupiti, praktično nedosegljiva, tržne najemnine pa so odločno previsoke. Nov stanovanjski zakon je poleg gradnje večjega števila javnih stanovanj predvidel tudi poroštva države za stanovanjske kredite. Poroštva naj bi podrobneje uredil zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance in je bil trenutno v javni obravnavi. Po tem zakonu bi bila državna poroštva namenjena mladim do 35 let, družinam z vsaj enim predšolskim otrokom, ne glede na starost staršev, zaposlenim za določen čas in pekarno zaposlenim starim do 40 let. Do poroštva bi bili upravičeni tudi tisti, ki imajo v lasti stanovanje, vendar to po velikosti ni primerno. »Trik tega jamstva je, da država vstopi za nekaj časa, ker mogoče pa v tistem času službo najdem, če pa ne gre, se pa stanovanje proda,« pojasni Andreja Cirman z Ekonomske fakultete.

»To ni nadomestilo za posojila«

»Po informaciji, ki smo jo ustno prejeli na ministrstvu, je v starostni skupini do 40 let za določen čas zaposlenih v različnih oblikah, bodisi je to s.p., ali kaj drugega, do 80 tisoč Slovencev. Koliko od teh je takih, ki ne pridejo v kategorijo kreditno sposobnih po makro bonitetnih ukrepih, pa nismo ocenjevali,« pravi Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije. Cirmanova pa pojasni: »To ni nadomestilo za posojila, to je zgolj dodatno varovalo pri tistih, ki ta posojila lahko najamejo.« Država bi po predlogu zakona kot porok namesto posojilojemalca plačala največ šest zapadlih obrokov in se dogovorila o individualni obliki poplačila regresne terjatve. Ta možnost bi bila na voljo večkrat, vendar ob pogoju, da so vse obveznosti iz regresne terjatve poravnane. V primeru odpovedi posojilne pogodbe se bi regresna terjatev državi poplačala s prodajo nepremičnine, predkupno pravico za njen nakup pa bi imel Stanovanjski sklad. Če je ne bi uveljavil, bi šlo stanovanje na dražbo. Predvideni skupni obseg poroštev naj bi bil za do 500 milijonov evrov posojil do leta 2030. Državno jamstvo za stanovanjska posojila so po zaostritvi pogojev Banke Slovenije predlagali že v stranki SDS in predlog zakona vložili v DZ, vendar ta poslancev koalicije in Levice ni prepričal.

Opis fotografije: Roka, ki drži evrske bankovce, denar ponuja drugi roki. Foto: MMC
Opis fotografije: Roka, ki drži evrske bankovce, denar ponuja drugi roki. Foto: MMC

Kaj bi se zgodilo, če kreditojemalec obrokov ne bi mogel več plačevati

Država bi, če bi bil zakon sprejet, kot porok namesto kreditojemalca plačala največ šest zapadlih obrokov, in se z njim dogovorila za individualni način poplačila regresne terjatve. »V kolikor dejansko kreditojemalec ne bo mogel odplačevati svojih obveznosti, bo država uveljavljala hipoteko, kar pomeni, da bo stanovanje šlo v prodajo za poplačilo kreditnih obveznosti,« pojasni Dušan Gorenčič iz Stanovanjskega sklada. Ta možnost bi bila kreditojemalcu v času trajanja kredita na voljo večkrat, vendar ob pogoju, da bi bile vse obveznosti iz regresne terjatve poravnane. Če tudi po tem obdobju ne bi mogel plačati zapadlih obrokov, bi se terjatev državi poplačala s prodajo nepremičnine na trgu. Predkupno pravico bi imel Stanovanjski sklad. »Če bodo stanovanja na primernih lokacijah, s primerno kvadraturo, primerno razporeditvijo in seveda brez kakršnih koli drugačnih obremenitev, bo sklad zainteresiran, da prouči vse možnosti za odkup stanovanja,« še doda Gorenčič. Kupec bi lahko ostal v stanovanju do prodaje nepremičnine, potem pa se bi moral izseliti. Po prodaji in poplačilu terjatev, bi morebitno razliko vrnili kreditojemalcu.

Kako stanovanjsko politiko oblikujejo v drugih evropskih državah

Na Dunaju je kar 77 odstotkov najemnih stanovanj. Dve tretjini Dunajčanov živi v stanovanju z ugodno najemnino. 220.000 stanovanj ima v lasti mesto, 214.000 pa je zgrajenih na podlagi sodelovanja s podjetji oziroma kooperativami. Kooperative, ki so neprofitne stanovanjske organizacije, morajo kakršenkoli dobiček investirati v gradnjo, v zameno pa dobijo cenejša zemljišča in so opravičene davka na dobiček od pravnih oseb. Kooperative vsako leto zgradijo okoli 7000 novih najemnih stanovanj. Občina določi, koliko sme znašati najvišja najemnina. V Estoniji so, nasprotno, ukrepi bolj usmerjeni v pridobivanje lastništva, kot pa v najemniška razmerja. Lastništvo stanovanj spodbujajo z nekaterimi fiskalnimi ukrepi in s skladi, ki še posebej subvencionirajo t.i. zelene gradnje. Država najemnega stanovanjskega trga ne spodbuja. Na Nizozemskem pa je delež najemnih stanovanj visok. To stanje je posledica stanovanjske politike, ki je do šestdesetih let prejšnjega stoletja močno spodbuja gradnjo socialnih stanovanj prek stanovanjskih združenj – zadrug. Kar tretjina vseh stanovanjskih enot je v lasti zadrug, ki skrbijo za primerno nastanitev socialno šibkejših. Zadruge so dobivale obsežna posojila in druge ugodnosti s strani države, denimo davčne olajšave, poroštvo za najem kreditov in nižje cene zemljišč. Zadnjih 50 let pa so ukrepi stanovanjske politike na Nizozemskem usmerjeni v pridobivanje lastniških stanovanj. Državljani imajo možnost pridobiti subvencije za gradnjo ali nakup, deležni so davčnih olajšav, če so lastniki stanovanj, v katerih živijo, omogočeno jim je poroštvo za najem kreditov, tudi socialno šibkejše družine lahko prek sheme subvencioniranja pridejo do lastniškega stanovanja. Delež lastniških stanovanj je tako narasel z 29 na 53 odstotkov, želijo pa ga še povečati, in sicer na 65 odstotkov.

Več v oddaji Koda

Kako rešiti stanovanjsko krizo? Kako zagotoviti dovolj javnih stanovanj in ali je državno poroštvo za stanovanjska posojila prava rešitev? Več boste zvedeli v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 28. januarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.

SPOSOJENA VSEBINA
https://www.rtvslo.si/koda/arhiv-oddaj/koda-kaj-prinasa-predlog-stanovanjskega-zakona/174646208 https://www.rtvslo.si/koda/arhiv-oddaj/koda-resevanje-perece-stanovanjske-problematike-mladih-se-vse-bolj-odmika/174667991

(Ogledano 25 krat, danes 1 ogledov)
Share on facebook
Share on linkedin
Share on whatsapp
Share on email
Share on print

MORDA BI VAM BILO TUDI VŠEČ

Close Menu
Back

Bodite obveščeni in se naročite na e-obveščanje.

Sposojene novice in obvestila javnega značaja o stanovanjski problematiki, zakonodaji in upravljanju etažne lastnine.

Rubrika odgovarja na najbolj pogosto vprašanja, izobražuje etažne lastnike o pravicah in dolžnostih bivanja v večstanovanjski stavbi.